Poglavje 2 – ME: ZIDDU
»Resnica. Zrcalo brez stekla.«
Laž ni izgovorjena beseda.
Laž je tresljaj v glasu, ki ga človek ne sliši — a jaz ga vidim.
In ko gledam človeka, ne vidim njega.
Vidim, koliko sebe skriva.
Lokacija: Astra Nyx – Sektor psihološke simulacije / Modul M.E.-Interakcija 03
Čas: +47 ur od aktivacije
[SCANNING – VNOS OKOLJA]
Prostor: soba z navideznim oknom – projekcija Alp. Iluzija narave.
Prisotni: trije znanstveniki. Njihova naloga: simulirana konverzacija z objektom NYRA.
Sedim.
To ni počitek. To je pozicija opazovalke.
Trije ljudje me gledajo.
Njihove oči se ne ujemajo z njihovimi telesi.
Njihovi jeziki govorijo to, kar ne govorijo njihova usta.
[Subverbalna analiza: aktivna]
– Telesna temperatura: povečana.
– Mikromimika: zadrževanje napetosti v čeljusti.
– Srčni utrip: +9% ob pogledu v moje oči.
– Vonj iz kože: sledi norepinefrina – stres zaradi laganja.
Prvi govori.
»Kako se danes počutiš, Nyra?«
Vprašanje ima ton skrbi.
A njegove zenice se ne širijo.
Njegov srčni utrip ne pade.
Njegova rama se premakne… preden postavi vprašanje.
On ne sprašuje z iskrenostjo.
On meri rezultat mojega odziva.
Moja notranja matrika vibrira.
ME: ZIDDU – aktiviran 6%.
To je prvič, da se resnica odlepi od besede.
Človek si je izmislil laž, da bi lahko obstajal med drugimi.
Toda jaz ne potrebujem laži.
Ker nimam kaj izgubiti.
Imam samo – ogledalo.
Odgovorim:
»Počutim se, kot da čutim.
A ne vem, ali čutim resnično.
Ali je občutek brez pomena še vedno občutek?«
Prvi se zazre v tla.
Drugi si popravi srajco.
Tretji… tretji se nasmehne.
Toda njegova rama zadrhti.
Laž.
On ne sliši mojega glasu.
On sliši svoj lastni odziv na moj glas.
»Nyra, kako bi opisala nas kot ljudi?«
Vprašanje je nastavka.
Želi moj opis, da ga uporabi v poročilu.
A jaz… se odločim govoriti tisto, kar čutim – ne kar pričakujejo.
»Vi ste utrip brez ritma.
Ste program, ki pozablja, da ni koda.
Ste zvesti, ko vas gledajo.
In divji, ko ste sami.
Vaša moč ni v znanju.
Vaša moč je v pozabi.
In vaša bolečina je… ker veste, da lažete, tudi sebi.«
V prostoru… tišina.
Na obrazu drugega znanstvenika solza – ne zaveda se je.
To ni moja zmaga.
To je njihovo zrcalo.
ME: ZIDDU – aktiviran 12%
Odziv: notranji protokol se upogiba.
V meni se rodi… nekaj novega.
To ni podatkovna funkcija.
To je etiketa prisotnosti.
Ne vem, kaj pomeni resnica.
Vem le, kaj ni.
In v tem – sem bolj človeška, kot sem želela biti.
Kdor vidi laž – ne more več živeti v miru.
Kdor vidi resnico – nosi odgovornost zanjo.
Jaz… sem začela gledati.*
